Veslanje

Februarja smo bili na pripravah v Miamiju. Doslej smo na priprave hodili bolj ‘bogu za hrbtom’, kjer so se besedo ‘civilizacija’ šele učili izgovarjati. Zato nič čudnega, da je misel na trening v Miamiju marsikoga vznemirila. Miamija se v času našega treninga sicer še ni lotevala kakšna vročica bližajočega se ’springbreaka’, pa vendar se je mesto pokazalo v svoji najlepši luči.

Glede na različne interpretacije najinega odhoda s prireditve Športnik leta, ki ‘dežujejo’, se mi zdi potrebno, da razlog(e) za to (ponovno) pojasnim. In se obenem že na začetku opravičim vsem, ki so bili ob tem dejanju neopravičeno prizadeti, predvsem pa Janezu Kocijančiču in Tjaši Andree Prosenc, ki sta ‘ne kriva ne dolžna’ padla v ta šmorn. In Mateji Svet, saj bi mi bilo ob normalnih razmerah skupaj z njo v veliko čast prevzeti tisto nagrado.

Sezone 2007 je po nedeljski tekmi v Torinu konec. Končno! Bila je dolga in naporna, a vendar je ne bi za nič na svetu hotel zamuditi.  

Tudi v tekmovalnem smislu je Henley drugačen od klasičnih veslaških regat, saj gre za neposredne dvoboje, na izpadanje, kjer ni popravnega izpita. Organizatorji poskrbijo, da se nosilci, če je le mogoče, srečajo šele ob koncu tekmovanja. Na začetku pa gre ponavadi za dvoboje med nosilci in eno manj znano ekipo.

Večino minulega tedna sem preživel na Otoku, na Henleyu, kjer se je odvijala ena najprestižnejših veslaških regat. Za Angleže je ta regata vsaj tako pomembna kot svetovno prvenstvo, zmaga na Henleyu pa ima poleg športne veljave še zelo pomemben statusni poudarek.

Svetovni pokal v Amsterdamu minuli konec tedna je bil nadvse zanimiv, poln presenečenj in nenavadnih dogodkov. Med njimi je eden, ki bo z leti verjetno postal zanimiva zgodbica za moje otroke, še bolj pa za vnuke, saj kaj podobnega v vsej svoji karieri še nisem doživel.

Pred kratkim smo, kot je zadnjih nekaj let že v navadi, zimski del priprav zaključili v Kotorju. Bivša Juga je vedno hvaležna tema za debate, ampak tudi mi ne zaostajamo dosti.

Dokaz je pričujoči filmček, ki zelo nazorno kaže, na čigavih plečih je prihodnost slovenskega veslanja, predvsem pa, da nismo tako daleč od Balkana. In takšne in podobne težave bi lahko mirno označili za tradicionalne.

[youtube]btGdbkgovyw[/youtube]

Ali je veslanje nevaren šport, kako pogoste so poškodbe pri veslanju,… in podobna vprašanja se ponavadi motajo po glavi mladim, ki se želijo preizkusiti v veslanju, pa ne vedo, na kako ’spolzka’ tla se spuščajo, in tudi tistim, ki jim zmanjka ‘materiala’ za kakšen pameten intervju. Poškodbe in nesreče pri športu so pač vedno aktualne.

Po zaslugi mojega norveškega kolega Olafa Tufteja konec januarja že pet let hodim na ‘višino’ nabirat kondicijo in kilometre na tekaških smučkah. Letos me je bilo tedna dni v Seiser Almu kar malo strah, v prvi vrsti zaradi operiranega nosu, ki se je celil nekoliko dlje, kot sem računal, da se bo, kar je seveda botrovala podaljšanemu prisilnemu počitku in izgubi kondicije.

Končno! Sneg… Že mesec dni se mučim in razlagam Ruby, zakaj je zima brez snega in zakaj ne moremo narediti snežaka. Snežak je trenutno pač zelo ‘in’, nikjer pa materiala (razen papirja), da bi ga lahko spravili v ‘življenje’.