Olimpijska sezona
Ponedeljek, 7. julij 2008Od mojega zadnjega bloga je preteklo res kar precej časa, da ne rečem vode. Je pač tako, da je olimpijska sezona zelo posebna in od športnika, ki gre na igre z visokimi cilji, zahteva 110% zbranost, brezkompromisen pristop k treningu… Vse ostalo naj bi bilo v drugem planu.In glede na to, da se letošnja tekmovalna sezona ne odvija ravno po mojih načrtih oz. željah, je zbranost in maksimalna angažiranost pri iskanju in odpravljanju napak še toliko bolj pomembna.Sezona svetovnega pokala se je začela z mojo najslabšo uvrstitvijo v karieri, s sedmim mestom. Vendar pa, seveda z izjemo pokvarjene statistike, nad nastopom v Muenchnu nisem bil razočaran. Po sili razmer sem se moral za nastop v enojcu odločiti tik pred zdajci, praktično brez pravega tekmovalnega treninga v tej disciplini, pa vendar sem bil s svojim delom kar zadovoljen.Večji ‘šok’ je bilo kasnejše šesto mesto v dvojnem dvojcu v Lucernu. Res, da sva zaradi Lukove poškodbe izgubila precej treninga, in potem, ko sva znova skupaj sedla v čoln, imela še velike težave z usklajenostjo, vendar vse to nekako na štartu kar pozabiš. Sploh ob dejstvu, da sva nekaj treningov pred Lucernom izpeljala zares vrhunsko, sva tam avtomatično računala na kaj več.Kljub temu, da je šlo za utrujenost, potem ko sva na treningih pred Lucernom očitno nekoliko pretiravala, naju je vse skupaj močno žrlo, in sva se ves čas spraševala: ‘kaj, če utrujenost vseeno ni pravi vzrok za tak nastop?’.Zato sva v naslednjih treh tednih, pred zadnjo tekmo svetovnega pokala, hkrati pa tudi zadnjim nastopom pred OI, skušala odpraviti vsako najmanjšo napako. Koncentracija na takih treningih dela maksimalno in ves čas razmišljaš, kaj bi se še dalo izboljšati. Kako drugače, kot takrat, ko si v vrhunski formi, ko je vse bolj enostavno, ko ti vse uspeva, ko je počutje sproščeno, na tekmo greš samozavesten, veslanje pa je čisti užitek.Kadar pa stvari ne gredo po načrtu, si ekstra občutljiv, zmoti te vsaka malenkost, treningi in tekmovanja pa postanejo hudo psihično breme. Vendar se mi zdi, da se ravno v teh situacijah, ki so nenazadnje sestavni del kariere vrhunskega športnika, najbolje pokaže karakter posameznika in ekipe. Dobrega vzdušja in homogenosti ekipe ni težko vzdrževati, ko gredo stvari kot po maslu, problemi se pokažejo, ko rezultati niso pričakovani, nervoza pa je takrat na višku. Nama je sicer uspelo na tej zadnji tekmi z drugim mestom krivuljo zopet obrniti navzgor, a nama je tudi kristalno jasno, da naju do Pekinga čaka še ogromno garanja. Kljub temu pa je drugo mesto bistveno boljša popotnica kot šesto, čeprav bomo na štartu na OI vsi poravnani.
Objavljeno v Ponedeljek, 7. Julij, 2008 ob 19:27 v kategoriji Aktualno, Slovenija, miks, Šport.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
7. Julij 2008 ob 20:58
Ej, cel čas držimo pesti. Jasno je česa sta sposobna, kot vedno pa se mora vse poklopiti, da bo prav.
Upam, da bo šlo vse po planih in brez nevšečnosti. Srečno
7. Julij 2008 ob 22:37
Ja sej ni kaj.
8. Julij 2008 ob 09:32
Najbolj pomembno je, da vidva uživata!
Javnost itak pojma nima, čemu vsemu se je treba odrekat in kolk dela je dejansko z vrhunskim športom in tega tudi nikoli ne bo vedela…
Jaz sem vedno z vama… v dobrem in slabem. Srečno!
8. Julij 2008 ob 21:22
Ajde Iztok in Luka!! Vse naj na OI!!!!Česa vse sta zmožna pa sama najboljše vesta! Mi smo z vama!
9. Julij 2008 ob 07:44
Zmagala bosta. Mark my words….
10. Julij 2008 ob 02:17
Pred tekmo se najprej ogrejta, da ne bo kake poškodbe. Po štartu pa ne takoj naprej, ampak držita korak z drugimi tik za njimi, nato pa sto metrov pred ciljem v noro hiter finiš, in zmaga je vajina! Eden od vaju lahko tudi daje ritem in govori npr. hop hop, tako da bosta bolj usklajena.
10. Julij 2008 ob 19:08
Še dobro, da utegneš sploh kaj napisati, kljub vsem obveznostim.
Vajini navijači držimo pesti, ko bosta v Pekingu startala, in če bo vsa Slovenija z vama, vama gotovo ne uide vrhunska uvrstitev, pa četudi se bosta morala zadovoljiti le z zlatom:)
Srečno!
11. Julij 2008 ob 12:43
hhhhhhh čopov ghost writer strikes again…. mim nive frajer a nista vidve lubike že upokojenke?
ps dobra reklamna kacija s slikanjem na menshelathu… sta zadela pravo demografsko skupino
edin k sta zajebala je bla vajina “hide and seek” poteza PO slikanju. kt da ne vesta da že tko VSI vejo za vajin trd moški odnos
12. Julij 2008 ob 15:36
Želima vama, da se vama v Pekingu vse poklopi in da
dosežeta kaj največ. Itak pa sta že toliko naredila,
da…….
Bomo navijali.
13. Julij 2008 ob 10:31
Itak bosta dala vse od sebe, zadn atom, pa še mal…to edino šteje