Dopinški škandali
Sobota, 28. julij 2007Zdi se, da letošnji julij ne skopari z vročino. Že tako vroče ozračje zadnje dni pregrevajo še dopinški škandali, ki so v naši deželici na sončni strani Alp, z novico, da je bila Jolanda Čeplak pozitivna na doping kontroli, vrelišče dosegli v četrtek.
Nikakršnega namena se nimam spuščati h komentiranju konkretnih primerov, zdi se mi pa prav, da jasno in glasno povem, da celoten vrhunski šport vseeno ni tako pokvarjen, skorumpiran, goljufiv in umazan, kot je moč razumeti javno mnenje ob vseh teh aferah.
Sam sem vedno bil in bom velik nasprotnik jemanja nedovoljenih poživil. Obenem pa obsojam vse, ki na tak način dosegajo vrhunske rezultate. Pa ne bi rad, da to izzveni kot neka farsa.
Tudi na svoj račun sem že večkrat slišal komentarje, da je nemogoče take rezultate dosegati na povsem legalen način. In vsem, ki tako razmišljajo, bi rad povedal, da je mogoče. Samo za to so potrebni trdi treningi, hudi napori in velika odrekanja, o kakršnih se večini ljudem niti ne sanja. Iz leta v leto je težje, ker si starejši, in se telo ne odziva več tako kot pri 20-ih. Pa mi na misel ne pade, da bi si ob koncu kariere, če mi kdaj ne gre po planih, pomagal s čim nedovoljenim. Ker vem, da bi to izničilo vse, kar sem naredil doslej. Da ne govorim o škodi, ki bi jo povzročil vsem, ki stopajo za mano.
Treba pa je vedeti, da šport ni služba od osmih do štirih, ampak je gladiatorska arena, kjer je vsak trening, kaj šele tekma, boj za preživetje. In v želji preživeti, si vsak pomaga na svoj način. V primeru jemanja nedovoljenih poživil se mi zdi, da gre velikokrat za športnike, ki psihično niso dovolj trdni, ki hitro podležejo pritisku okolice. Sponzorji, managerji, trenerji, itd. namreč od športnikov večinoma zahtevajo skorajda nemogoče, in marsikdo ni sposoben prenesti takega pritiska, pa se zateče v prepovedan svet. Ne vedoč, da je najslabšo uslugo s tem naredil prav sebi. Seveda tudi športu, vendar šport si bo opomogel, za posameznika pa je vprašanje, kdaj in kako, če si sploh bo.
Pri dojemanju dopinga pa se pojavlja še eno napačno interpretiranje javnosti, ki prehrambene dodatke, katerih se poslužujemo (mislim, da lahko rečem praktično vsi) vrhunski športniki, kar enači s prepovedanimi sredstvi. To niso prepovedana sredstva, pač pa dodatki, ki telesu pomagajo, da si sploh lahko opomore od vseh naporov. Telo vrhunskega športnika je namreč močno izčrpano in za svojo regeneracijo in normalno delovanje potrebuje bistveno večjo podporo kot telo normalnega človeka. In ti dodatki so samo to, ne pa poživilo in bližnjica do boljših telesnih sposobnosti.
In kako se problemu dopinga skuša ogniti veslanje? Kot sem že omenil, je doping nemalokrat tudi posledica ‘marketinškega’ pritiska. Mednarodna veslaška zveza pa velja za eno najbolj rigoroznih športnih zvez na področju marketinga, saj imam včasih občutek, da pokrovitelje s svojimi pravili želi odgnati in ne privabiti. Ker ni tako visokih denarnih vložkov tudi pritisk ni tako velik, poleg tega so pa sankcije FISE verjetno najstrožje med vsemi športnimi panogami. Do predkratkim je veljal dosmrtni suspenz za grešnike, danes pa za veslača, ki je bil prvič ujet pri jemanju nedovoljenih poživil velja dveletna prepoved, pri ponovnem kršenju pa dosmrtna prepoved nastopanja. To se mi zdi prav in morda tudi ena izmed rešitev, kako zajeziti ta dopinški plaz. Nekajmesečne prepovedi in suspenzi enostavno niso učinkoviti. Pa tudi dejstvo, da je treba dopinške kontrole uvesti v vseh športih (v nekaterih športih je kontrola minimalna, ali je sploh ni) in bolj masovno (na večjih tekmovanjih bi nujno morali biti testirani vsi nosilci medalj).
Seveda pa je k reševanju problema in ozaveščanju o dopingu in njegovih posledicah treba pristopiti zelo zgodaj. Že nekajkrat sem slišal pogovore mladih športnikov, da je brez veze se toliko naprezati na treningih, če si lahko pomagaš na lažji način. In nenazadnje, tudi v rekreativnem športu so baje prepovedana sredstva zelo priljubljena.
Ko poslušam takšne in drugačne zgodbice, se sprašujem, ali ljudje sploh kdaj pomislijo, kako škodljiv je doping lahko za zdravje, da ne govorim celo usoden? Predvsem pa, brez trdega treninga, noben doping ne pomaga k boljšim rezultatom.
Objavljeno v Sobota, 28. Julij, 2007 ob 13:37 v kategoriji Aktualno, Slovenija, miks, Šport.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
28. Julij 2007 ob 13:51
A bi lahko približno opisal katere dodatke ti osebno zauživaš, ter kako zgleda tvoj normalni jedilnik? S tem ne mislim nič slabega ampak samo malo boš razjasnil nam navadnim smrtnikom kako zgleda profesionalni šport v smislu prehrane.
lp
28. Julij 2007 ob 15:55
Ampak ali ne more pri celi stvari priti tudi do napake.
Če recimo gledam različne dodatke pri “običajni” hrani v trgovini, se mi vse bolj dozdeva, da je možno na ta način vnesti v telo marsikaj.
28. Julij 2007 ob 16:02
se strinjam s teoom pa še nekaj bi dodal-ve se kje so meje ampak večina športnikov hodi po robu…in ker se vsako telo odziva drugače, se zgodi, da se meja kdaj “prekorači”, čeprav se ne bi smela (včasih že z čisto “navadnimi” zdravili)…in verjetno tudi večina veslačev hodi po tem robu…šport je žal danes več ali manj samo še kruti posel v katerem se vrtijo ogromne vsote denarja….
28. Julij 2007 ob 16:48
Še moje mnenje o dopingu.
Zelo zanimiva (ker zelo dobro potrjuje mojo tezo s katero se marsikdo ne strinja) pa je povezava med odsotnostjo dopinga na eni in sponzorjev na drugi strani v tvojem veslaškem športu.
Če bi se začeli obračati veliki denarji, bi tudi sponzorji bistveno bolj pritisnili na športnika. Zato mislim, da problem dopingiranih športnikov ni toliko v njihovi psihološđki šiobkosti, ampak bolj v neverjetnem pritisku sponzorja in javnosti, kateri so medijsko bolj odmevni športi bistveno bolj zanimivi.
Po mojem psihološki profil Jolande Čeplak ali kolesarja Vinokurova ni bistveno drugačen od veslačevega. Saj so konec koncev vsi uspešni športniki, zmagovalci, če hočete. Toda veslač občuti bistveno manj sponzorskega pritiska kot ga je Jolanda Čeplak.
Zato se mi zdi pretirano obsojanje Jolande Čeplak svetohlinsko.
28. Julij 2007 ob 17:16
Pazi, kdo bo naslednji slovenec ?Morda….
28. Julij 2007 ob 17:55
ja doping je res sranje, btv zelo zanimiva zgodbica - sem prebral z užitkom. se zelo strinjam z zadnjim stavkom, a pri atletiki, ki je mogoče še najbolj “dopingiran” šport se mi včasih zazdi, da to vsi počnejo.
28. Julij 2007 ob 19:32
Pa se je vendar pri vsem dvigovanju prahu okrog dopinga treba vprašati tui še o marsičem drugem. Predvsem me je “zbodlo” tole moraliziranje o tem, kako škodljiv je doping za zdravje (kar je gotovo res), a če hkrati preberem tvoj opis gladiatorskih treningov, velikih odrekanj, boja za preživetje in predvsem tole:
To niso prepovedana sredstva, pač pa dodatki, ki telesu pomagajo, da si sploh lahko opomore od vseh naporov. Telo vrhunskega športnika je namreč močno izčrpano in za svojo regeneracijo in normalno delovanje potrebuje bistveno večjo podporo kot telo normalnega človeka
Hm.
Za zamislit.
Namreč, če je to tako (in Iztok, verjamem, da je to še kako res), potem se mi samo od sebe ponuja vprašanje: a takšni “ubijalski” treningi pa niso škodljivi za zdravje? Če je potrebno posegati po dodatkih (ki so morda dovoljeni, ni pa nujno, da niso škodljivi), da telo sploh zmore vse napore, potem …
Potem je veliko vprašanje, kam ta šport sploh vodi. In, da je videti nekega mišičastega atleta, ki kar poka po šivih od trdih treningov, lepo in občudovanja vredno, drugega, ki pa je mišice “napihnil” z dopingi, pa fej in fuj, grozno?
Dejstvo je, da nobeden od njiju ni prav veliko naredil za zdravje. Pa morala gor in dol.
Ne želim nič pozitivnega reči o dopingih. Ampak osebno jih ne uvrščam v nobeno drugačno kategorijo kot alkohol, cigarete in droge. Žal je - predvsem znotraj športa in tudi vsem tistim fanatikom na tribunah popolnoma vseeno, kako, da so le zmage, rezultati in medalje. In zaradi tega poživila delijo na “dovoljena” in “nedovoljena”. Za nedovoljena jih prav nič ne peče vest.
E, vidiš, to me pri vsem tem moti.
28. Julij 2007 ob 19:33
Ah, sem prehitro poslal. Predzadnji stavek bi seveda moral biti:
Za dovoljena jih prav nič ne peče vest.
28. Julij 2007 ob 19:51
@heiniken: torej odsvetuješ šport in predlagaš, da se vsi naučimo kvačkat.. lepo doma v varnem zavetju naslonjača ane.. zveniš kot moja mati.
tako kot dirkalni avto potrebuje drugačno vzdrževanje kot navaden družinski, tako tudi telo športnika potrebuje popolnoma drugačno nego.
28. Julij 2007 ob 20:07
tudi skoraj vsak vrhunski šport je bolj ali manj škodljiv ali nevaren - z dopingom ali brez.
sem in tja kakšna šprica epo, pumpica ventolina, transfuzija, džolica, ipd. ne naredijo omembe vredne škode.
ampak če so pravila športa takšna (nič tega in tega in tega) bi se jih morali držat, tako kot si ne sme nekdo na čoln montirat motorja.
28. Julij 2007 ob 20:44
Spet bodo vsi pametni kot sto mater, najbolj pa tisti, ki o športu nimajo pojma.
28. Julij 2007 ob 21:20
@teoo: Ne vem, iz česa si to sklepal oziroma kje si prebral, da odsvetujem šport in predlagam, da se vsi naučimo kvačkat.
To si si ti izmislil in mi ne podtikaj, če si nepismen.
28. Julij 2007 ob 21:43
Se strinjam. Vso to početje okrog poživil in dodatkov bi bilo potrebno zatreti že pri farmacevtski industriji. Ker pa so ti lobiji zelo močni se sedaj vsi izživljajo na končnem uporabniku, športniku, ki po takšnem početju , če ga dobijo več ni.
29. Julij 2007 ob 01:55
Še moje preprosto mnenje o dopingu
http://meglicm.blog.siol.net/2007/07/27/krivci-za-doping-so-predvsem-sportniki/
29. Julij 2007 ob 05:27
Pa še eno, ki je nekako bolj razumljivo (vsaj trudil sem se biti bolj razumljiv)
http://meglicm.blog.siol.net/2007/07/29/zakaj-ne-bi-vso-gnojnico-sveta-zlili-po-tistih-ki-so-bili-pozitivni-na-doping-testih/
LP
29. Julij 2007 ob 19:39
Problem je v tem, ker se v sami kontorili dopinga obračajo veliki denarci. Moja rešitev:
Ukinimo kontrole dopinga. s tem bi upočasnili napredovanje, ceno in razvoj dopinga in posledično ne bi imelo več smisla jemati doping.
Treba je imet samo veliko jajc za to
Mislim, da je doping precenjen!
29. Julij 2007 ob 23:16
vse je lepo in prav…..sm ce mislis, da so sluzbe od 8-16 se posteno motis. Drzavne ustanove ze al pa tisti, ki so zadovolni s povprecjem…..ce hoces bit dober je veliko odrekanja. Vsakodnevno delo in nenehna dodatna izobrazevanja…..Razlika je sm v tem, da nam stalno jemljejo in noben nam nic ne da.
Vsaka ti cast Iztok, si pravi car. Sm veslanje ni popularno. Veliko casa sem igral mali nogomet. Je veliko bolj popularen, kot veslanje. Sem zivel na Bledu in vase drzavno prvenstvo je bilo slabs organizirano, kot vaski turnir v vasi XYZ…sem ze igral pred polnimi dvoranami in od malega nogometa se ne da zivet. Amaterski sport. Ni mi jasno zakaj bi potem nekdo vlagal denar v veslanje. Vi ste amaterji, doping pa stane. Morajo bit popolne ekipe zadaj. Tisti, ki je nima ga hiter dobijo…….
Tale tvoj blog je res mal za hece…….
30. Julij 2007 ob 16:21
Iztok, cenim te (da ne bo pomote), ampak a ne rece prav vsak (slovenski) sportnik ob takih trenutkih ravno tega stavka:
Sam sem vedno bil in bom velik nasprotnik jemanja nedovoljenih poživil. Obenem pa obsojam vse, ki na tak način dosegajo vrhunske rezultate. Pa ne bi rad, da to izzveni kot neka farsa.. Potem ga pa (cez nekaj casa) dobijo…
30. Julij 2007 ob 16:47
Mislim, da Iztoka ne bojo dobil kr jest verjamem, da se nedovoljenih poživil ne poslužuje.
Lp
30. Julij 2007 ob 17:20
[...] prepoved, lahko še vedno delajo z njimi. Prav zato so mi besede Iztoka Čopa, ki jih je zapisal v njegovem zadnjem blogu, ravno ob tej aferi - smešne. Da ne bo pomote, Čopa cenim. Velja (zame) za enega največjih [...]
31. Julij 2007 ob 12:31
“Heineken” šport je nekaj kar te prevzame, nekaj kar rad počneš, ti ni žal, da se “žrtvuješ”, “mučiš”, “znojiš” in “gladijatorsko boriš” za svoje cilje, želje… To je nekaj kar je zdravo. Nekaj kar daje smisel tvojemu življenju. Povezano z občutkom sreče pri dosežku tega cilja, želje…. Sredstva, ki pomagajo telesu, da se regenerira pa ti pomagajo, da pridobiš čas, ki je potreben, da drugi dan spet treniraš, da lahko uresničuješ svojo življensko bistvo…. Po dopingu, kot je bilo že rečeno, pa poseže oseba ALI tista, ki je psihično labilna, pod pritiskom ali pa ima kak psihičen problem, s katerim se “nima časa” ali pa se noče ali pa “boji” soočit ALI pa na žalost tista oseba, ki se je med potjo zgubila in pozabila, da je včasih šport jemala za “življenski smisel”, za “veselje”, “srečo”, a zdaj v njemu vidi le pot za ponovni zaslužek in uspeh, ker z leti, kot je Iztok rekel, je vedno težje “vodit gladiatorsko življenje”, pa je lažje it po “liniji najmanjšega …”
31. Julij 2007 ob 14:06
doping nikoli ne bo in ne more biti dober marketing, moje mnenje je, da te nihče v nekaj ne more prisiliti, četudi imaš ti lastnega trenerja, menedžerja itd. vsak profesionalen športnik se mora zavedati, kaj mu je več v danem trenutku, ko poprime za poživila, ali hoče žeti slavo zaradi lastnih rezultatov (dobrih, enkrat slabih) ali hoče biti slaven v rumenem tisku. to ožigosanje, da je bila Jolanda doping pozitivna, ji bo žal poželo slavo le na časopisnih straneh. glede na to, da je športnica vrhunskega kova, se ji res ne bi bilo potrebno vzgledovati po tujih nazorih, pač če ne bi bila sposobna dosegati dobrih rezultatov bi si vzela odmor za nekaj časa, ne pa da ji ga bodo po vsej logiki sedaj vsilili v smislu, ker je kršila pravila.
31. Julij 2007 ob 17:16
doping je treba razumet. imas dovoljena sredstva, prepovedana in tista, ki se jih doping kontrole niso odkrile, da bi jih prepovedale. Industrija, ki se ukvarja z dopingom je bila vedno pred kontrolo. Zdaj je postalo mal drugace. Odvzete vzorce shranijo in jih lahko testirajo kasneje, ko se pojavi boljsa tehnologija. Profesionalni sportnik je skoz pod nadzorom zdravnikov. V bistvu to ni vec sport, to je pose in brez dobre ekipe ne more biti dobrih rezultatov…
Pred kratkim so Nemci izumili hladilne komore, ki bodo omogocale do 10% boljse rezultate……za trening se bos mal zamrznil:)
Ce pa govorimo o teh pozivilih za amaterje. Veliko jih uporabljajo zenske za hujsanje. Dajo ti dodatno energijo, ki kuri mascobo..
1. Avgust 2007 ob 08:42
A ti pa razumeš doping?
Je pa res, da so najboljše odjemalke takih strupov dejansko ženske, pa ne kr ene, ampak razni fotomodeli, manekenke, naše kvazi TV zvezde… Govorim o Sloveniji, kajpak.
Ampak o tem se nič ne govori, one so lepe.
1. Avgust 2007 ob 19:45
CHEF…seveda, saj je cisto preprosto. Profesionalni sport je ogromen posel v katerm se vrtijo vrtoglavi zneski. Ljudje ubijamo zaradi denarja. Zakaj se potem neb se drogirali:) In se slaven si povrh.