Veslanje

Hvala vsem za komentarje na temo dopinških škandalov. Še enkrat bi rad povedal, da ne želim, da bi napisano v prejšnjem blogu izzvenelo kot farsa ali sprenevedanje, saj to ni v moji naravi. Za napisanim stojim; nenazadnje, za mano je 17 let izkušenj v vrhunskem športu, in nešteto doping testov. Pred 17-imi leti so se mi medalje zdele same po sebi umevne, danes mi je za vsako sproti jasno, da je prišla na račun trdega dela v preteklosti in trdega dela v tekočem obdobju. Bližnjic nikoli ni bilo, saj nobenega izpadlega treninga ni mogoče nadomestiti.

Zdi se, da letošnji julij ne skopari z vročino. Že tako vroče ozračje zadnje dni pregrevajo še dopinški škandali, ki so v naši deželici na sončni strani Alp, z novico, da je bila Jolanda Čeplak pozitivna na doping kontroli, vrelišče dosegli v četrtek.

Tudi v tekmovalnem smislu je Henley drugačen od klasičnih veslaških regat, saj gre za neposredne dvoboje, na izpadanje, kjer ni popravnega izpita. Organizatorji poskrbijo, da se nosilci, če je le mogoče, srečajo šele ob koncu tekmovanja. Na začetku pa gre ponavadi za dvoboje med nosilci in eno manj znano ekipo.

Večino minulega tedna sem preživel na Otoku, na Henleyu, kjer se je odvijala ena najprestižnejših veslaških regat. Za Angleže je ta regata vsaj tako pomembna kot svetovno prvenstvo, zmaga na Henleyu pa ima poleg športne veljave še zelo pomemben statusni poudarek.

Ko sem se lotil pisanja bloga, sem se odločil, da se bom skušal čim bolj posvetiti le temam, ki so mi blizu, za katere vem, kaj govorim, in za čemer lahko tudi stojim.